035 Membranje: nacistična mišnica z Otom Lutharjem

Britanski publicist in pisatelj George Orwell je veliko razmišljal o zgodovini. Zanimalo ga je, kako zgodovina sploh nastaja. Kdo opisuje dogodke, kdo razlaga pretekle dokumente, čigavi glasovi se ohranijo in kateri so izgubljeni. Od tega je odvisno, kdo bo razumel sedanjost in nadzoroval prihodnost.

Zgodovina je zato zelo pomembno orožje v spopadu političnih idej. Po Evropi se znova krepijo nekatere ideologije, ki so po koncu druge svetovne vojne skoraj izginile – podobno kot številne nalezljive bolezni, ki smo jih zajezili s cepljenjem. Rasizmi, nacionalizmi in verski fundamentalizmi se vračajo v politični besednjak, saj jih družbeni imunski sistem pogosto ne zmore več prepoznati in onemogočiti.

Grozljive posledice njihovega izbruha je zelo nazorno opisal in orisal Art Spiegelman v striporomanu Maus. O vlogi spomina in pozabe, razumevanju sedanjosti in pomenu zgodovine pa smo se pogovarjali z direktorjem ZRC SAZU Otom Lutharjem.

 

Povezave:

In these times: 20 Lessons from the 20th Century on How to Survive in Trump’s America

Guardian: Hitler’s world may not be so far away

Robert De Niro: ‘I’d like to punch Donald Trump in the face’

NYT: Meryl Streep’s Golden Globes Speech

Quartz: Obama’s recommended reading list for his daughter includes feminist classics

 

Otova bralna priporočila:

“Glede na to, da mladi (in stari) slej ali prej pridejo do Orwellovega dela 1984 in Živalske farme, bi toplo priporočil njegovo delo Poklon Kataloniji.

Zaradi neobrzdanega revizionizma zadnjih dni bi mladim ljudem morda pomagala Balada o trobenti in oblaku (Ciril Kosmač) ali Klovnovi pogledi (Heinrich Boell) za tiste, ki jih zanima (sicer zelo sramežljiva) nemška denacifikacija.

Za razumevanje svobode, avtonomije in človeške neumnosti: Opus nigrum (Marguerite Yourcenar). Za odraščanje Lovec/Varuh v rži (Salinger); za seksulano emncipacijo pa Rakov povratnik (Henry Miller).

Za spološno izobrazbo v najširšem smislu: Aleksandrujski kvartet (Lawrence Durell).

Bolj ko razmišljam, bolj se nabor širi; Svetkabna Aleksievich, Secondhand Time. The Last of the Soviets; Vojnovićevi Čefurji raus; Stefan Zweig, Vcerajsnji svet

Bolje da neham.”