Novo sezono Membranja smo začeli s knjigo britanskega biologa Charlesa Darwina O nastanku vrst (Založba ZRC, 2009). Pogovarjali smo se z raziskovalcem Andražem Stožerjem, ki je uspešnemu bralcu Darwinove klasike obljubil najmanj čokolado. Knjiga ni ravno prijazna do sodobnega bralca, a je kljub temu koristno vedeti, kaj je slavni znanstvenik v resnici zapisal. Še zlasti takrat, ko politični ideologi vse družbene krivice in neenakosti pripišejo naravnemu boju za obstanek.

Takšen pogled je zelo blizu libertarcem, ki berejo Adama Smitha podobno površno kot ateisti ali neodarvinisti razlagajo Darwina. To nenavadno druščino, ki v ZDA nasprotuje državi, davkom in nadzoru orožja, so predstavili v podkastu Freakonomics. Voditelj Stephen Dubner se je pogovarjal z libertarnim ameriškim predsedniškim kandidatom Garyjem Johnsonom in se pozanimal, zakaj njihovi ideji na političnem trgu idej nikakor ne uspe prepričati političnih potrošnikov.

Z evolucijo in fiziologijo – raziskovalnim področjem Andraža Stožerja – je povezan še en podkast. Slavko Jerič je v Številkah govoril o debelosti in med drugim ugotavljal, ali so za debelost res krive naše evolucijske prilagoditve na pomanjkanje. Kopičenje zalog, ki je bilo zelo smiselno v časih, ko sladko-slano-mastni okusi niso bili poceni dostopni v vsakem avtomatu ali restavraciji s hitro prehrano (na podobno temo so poleti opozorili tudi ustvarjalci podkasta This American Life).

Z debelostjo je povezan še en zanimiv pojem: ideja povprečja. Prepričanje, da je treba ljudi izmeriti in jih ovrednotiti glede na povprečne vrednosti, nima zelo dolge zgodovine. Opisalii so jo ustvarjalci podkasta 99% Invisible in pokazali, da so sedanje konfekcijske številke najprej uporabili pri izdelavi vojaških uniform. V oznakah M, L in XL so zato še danes skriti duhovi nekdanjih vojakov.

***

O znanostnih temah smo se pogovarjali še v nekaterih Membranjih. S Sašo Novak in Gregorjem Majdičem smo predstavili knjigo britanskega zdravnika Bena Goldacra o slabi znanosti. Fizik Alojz Kodre pa se je spominjal prevajanja Šoparskega vodnika po galaksiji in zatrdil, da je 42 še vedno dober odgovor na vprašanja o bistvu življenja.